Kolesarski bonton. Ali je res treba imeti kazni, da se obnašamo primerno?

Tokrat povzemam odgovore vseh, ki ste sodelovali v kvizu, osebno razmišljanje in nekaj informacij s strani policije. Vzemi si 5 minut in razmisli z mano, saj gre za aktualno temo - kolesar - udeleženec v prometu.

UGOTOVITVE KOLESARSKEGA IZZIVA

Sem izredno zadovoljen, da vas je v kvizu "Kako ti gre kolesarjenje v teoriji? " sodelovalo že kar nekaj in sem glede na trenutno stanje, pripravil kratek povzetek rezultatov: 

• Vsi ste prepoznali pomen prometnega znaka, kjer je bilo narisano kolo.
  
• Velika večina vas ve, kako je z vožnjo vštric in kako glede sprehajanja štirinožcev na kolesu.
• Dobrih 20 odstotkov vas je pravilno odgovorilo glede varnostne razdalje, ki naj bi jo upoštevali na kolesu.
• Glede višine denarne globe, ki jo lahko prislužite zaradi vinjenosti na kolesu, vas je odgovorilo pravilno le 30 odstotkov. BODITE PAZJIVI
• Pri definiciji kolesa se je malo zatikalo. Priznam, da se je tudi meni;).
• Slaba četrtina vas je pravilno odgovorila, kdaj je prvi kolesar obkrožil svet. 

Če kdo želi vse  odgovore, naj mi piše in mu jih pošljem!

Kar pa zadeva kolesarski bonton, opažam, se tudi mnenja med vami krešejo v smislu:

• KAJ JE PRIMERNO VEDENJE NA KOLESU?
• KAJ NAJ BO NA BICIKLU DOVOLJENO?
• ALI SO SANKCIJE OZIROMA KAZNI SPLOH POTREBNE?

Morda nas je nekaj, vsaj tistih malo starejših, ki smo še iz časov 20 let in več nazaj vajeni, da smo bili kolesarji na cesti bolj eksotika in smo si lahko dovolili, da smo počeli nekaj več bedarij po cestah kot je to varno izvajati danes. Pa tudi avtomobilov na cestah je bilo bistveno manj, danes je pločevine toliko kot golobov v Benetkah, da ne govorim, da se je število kolesarjev, ki dnevno uporabljajo kolo kot glavno prevozno sredstvo, verjetno podeseterilo. Vsaj na podlagi podatka z naslova iniciative "Zamestopodveh" se na leto v prestolnici obrne 1 milijon kolesarjev. Verjetno gre tu bolj za število voženj skozi mesto, vendar pa je kljub temu številka hvale vredna.

Zato se mi zdi še toliko bolj prav, da se določene stvari zmenimo in vozimo naokoli brez skrbi ter slabe volje. Obenem se bodo tudi najšibkejši udeleženci v prometu - pešci (otroci, starejši, mlade mamice in nosečnice) in na kolesarskih ter pešpoteh počutili bolj varne.

NAJBOLJ POGOSTE KRŠITVE

Zanimalo me je in sem kar vprašal policiste, katere izzive njim prinaša vedno večje število kolesarjev.

V okviru akcij, ki jih izvajajo vsakodnevno, so izpostavili kot najbolj nevaren prekršek "vožnjo v napačno smer po kolesarski stezi.

Opažajo tudi, da se kolesarji polPRO-ji vozijo na svojih trening turah vštric ali celo v troje, ker resno ogroža ostale udeležence v prometu. Si  res mislim, dajmo fantje, bodite rajši dober zgled ostalim, ali kaj?

Kolesarji, ki vstopajo v križišče ali prečkajo glavno cesto, naj prav tako ustrezno prilagodijo hitrost. Poleg tega je odgovorno, da najprej sami pogledajo LEVO, preden prečkajo cesto v križišču, čeprav se vsi strinjamo, da morajo nanje biti pozorni predvsem vozniki avtomobilov, ki pa pogosto ne pogledajo DESNO, preden zavijejo. Tako lahko povzročijo hudo nesrečo, v kateri jo bo najbolj skupil prav kolesar, čeprav ne bo kriv. Ohranite celo glavo!

Kako pa je s čelado?

Za otroke je obvezna. Bi bilo prav, da bi jo nosili tudi odrasli? Sam se težko opredelim, ker uživam v poletnem vetru na biciklu in mi misel na prepoteno glavo prav nič ne diši. Po drugi strani pa lahko danes že dobiš čelado, ki je dovolj zračna, da se temu izogneš. Naj vsaj to ostane prosta izbira posameznika, da glede na svoje sposobnosti in agilnost presodi, če zaščito potrebuje. Prav vsega pa nam res ni potrebno zapovedati z zakonom in sankcijami, da bomo naposled dojeli, kaj je za nas dobro, vsaj upam, ne?

Svoje mnenje lahko delite v komentarju pod člankom ali odkljukate, s katerimi trditvami se strinjate na desni strani članka.

Na obisku v delavnici Tommasini koles

Si že slišal zanje? Če ceniš kakovost, oseben pristop in tradicijo, zagotovo. Veš, zakaj so navdušili mene?

Njihova zgodba se je začela leta 1954, ko je Irio Tommasini začel z izdelavo okvirjev, ki jih je na začetku še pod budnim očesom mojstra proizvajal v Milanu in traja do danes,  ko je blagovna znamka izredno cenjena in si samo še utrjuje svoje poreklo v okviru italijanske kolesarske meke.

Njihove stranke so zbiratelji koles, profesionalni kolesarji in navdušeni rekreativci. Skratka, ljudje, ki znajo ceniti kakovost in vrednost ročnega dela. Pred časom sem prebral nekaj malega o njih in ker me je zanimalo, da bi preveril na lastne oči ta oseben pristop gospoda Tommasinija, ki še vedno skoraj vsak dan prihaja v svojo delavnico v Grossetu, čeprav šteje že dobrih 80 let, sem sklenil, da jih obiščem. 

Tommasini je vozil tudi prvi trikratni zmagovalec Tour de France - Louison Bobet.

PREPROSTA PROIZVODNJA SE OHRANJA SKOZI ČAS

Sprejela me je njihova najmlajša hči Claudia, ki mi je razkazala delavnico in predstavila njihov pristop. Navdušen sem bil, da nisem opazil niti enega računalnika v delavnici, nobene robotizacije in avtomatizacije. Vse se dela ročno. In pridih te unikatnosti lahko opaziš v končnih izdelkih. Kar je v dobrodošlem konfliktu z nekaterimi kolesi svetovno znanih blagovnih znamk, ki jih ne bom poimensko izpostavljal, a se res ne morem otresti občutka, da je večina narejena po istem kopitu.. Pri Tommasinijevih se letna proizvodnja izbranih okvirjev vrti okoli 100 kosov, čeprav so obenem prisotni po vsem svetu.  

KLJUČ USPEHA JE V PREDANOSTI

Claudia pove, da so ljudje, ki delajo zanje, bolj ali manj tam že celo življenje, skupaj z njimi in s sorodniki so oblikovali koncept družinske pripadnosti in skrbno čuvajo skrivnosti, ki so del poslovne dediščine. Res te navdahnejo s svojo dostopnostjo, predanostjo in zavzetostjo za stvari, ki jih počnejo. Dejansko začutiš zanos in sporočilo, ki se skriva v stenah showrooma, v delavnici in jo opaziš na obrazu sodelavcev, ki te živahno pozdravljajo.

CERTIFIKAT PRETEKLOSTI, KI ŠTEJE

Ta zgodba kot poslovni uspeh potrjuje, da ročno delo, unikat in kakovost, še vedno štejejo. To je preteklost, ki govori v sedanjosti in ne izgublja na vrednosti, prav nasprotno. Ko pride kolesar oziroma bodoči ponosni lastnik novega kolesa na probo iz Anglije in ko ti povedo, da je vsak del Tommasinijevega kolesa označen s serijsko število in certifikatom, razumeš pomen in vrednost, ki jo ta predstavlja na trgu.

SAM SEM ODŠEL Z DOBRO MERO NAVDIHA ;)

Naposled sem odšel, z zadoščenjem, da so mi zaupali in mi dali priložnost, da z njimi poklepetam. Zadovoljen sem v svoji one-man-band delavnici, kjer vlivam življenje prenovljenim kolesom različnih znamk in proizvajalcev, prenavljam bicikle po okusu novih lastnikov. In hvaležen,  da moje delo stranke cenijo in da lahko v svoje izdelke vnesem del sebe.

 Kaj meniš ti, ki si prebral ta članek ali osebni pristop še kaj šteje? Kaj predstavlja tebi? 
Oddaj svoj komentar spodaj!